Kot sem že v naslovu napisal, se moja prijateljica sooča z velikim problemom: premagovanje anoreksije, oz. vračanje v normalno življenje
Nujno bi rabu nekaj nasvetov, ki bi jo spravl k seb.
Najprej "dejstva":
dohtarji so ji prepovedal kakršnokoli rekreacijo in vso stvar "rejenja" prepustil njej! V primeru da ji ne rata, jo bodo obdržal v bolnišnici (zanimiva logika...not)
Men se pa tole mal čudn sliš, zato me zanima kaj je v njenem primeru najbolš narest.
Problem anoreksije je med drugim nedisciplina, kar posledično pomeni, da bo sama od sebe to zelo težko prebrodila!
Po mojem mnenju bi ji pri tem dokaj kvalitetno lahko pomagal osebni trener, da ji uredi prehrano, čas rekreacije (namreč njen problem je v tem, da karkoli poje hoče pokurt in gre po vsakem obroku laufat),...
Sam ji bom svetoval obisk foruma cenim.se, ampak vseeno rajši še sam vprašam kaj pa vi tuki mislte. A je osebni trener dobra odločitev in ali bi ji pri tem lahko pomagal?
(apeliram na tukajšnje osebne trenerje: Janez Homšak, Natan Hojč, Sašo Petek, Mare Hojč, itd.)
Hvala za kakršnekoli odgovore!

Aja še to, njene mere: višina 167cm, teža cca.48kg

Kadar je problem psihloske narave, je tezko dajati garancijoza rezultat. Sem imel ze nekaj takih primerov v praksi...
Trener ti vedno lahko da najboljsi nasvet in program, vendar te na zalost ne spremlja 24 ur na dan. Najvec je vedno odvisno od posameznika.
Po mojem bi korist od trenerja najbolje ocenil kar ti, ki verjetno ves, kako bi reagirala na napotke trenerja...
Moram priznati, da nisem bil prevec uspesen s strankami, ki jih je bilo stalno potrebno spodbujati, prepricevati in motivirati...morda kaksen drug osebni trener te stvari dela bolje.

Se mi zdi da sta bla prej 2 odgovora, zdej je pa en zginil??
no ja, prebral sem oba in oba tudi posredoval prijateljici...
btw, njen prvi konetar:"m prebrala....ful je to dobr napisan....ne morš si mislt...še nikol nism tok zlo dobrih sestavkov prebrala kr se tega tiče(bolezni pa pomoči pa to)...res je dobr in res dejansk tko je..."
no v nadaljevanju je pa se napisala, da ona je nekak to že prebrodila in da se zaveda tega, da se more zredit...
Zdej bi imel pa še eno prošnjo: je možno da kdo nekak okvirno napiše kaj/kokrat dnevno/kdaj bi mogla ona jest in pa s kakšno rekreacijo naj začne, glede na to da je telesno kar šibka (posledica bolezni)?

normalno ene 5-6krat dnevno naj je. Dobro bi bilo če bi na začetku bolj kardio furala pa če bo hodila v fitnes naj dela večinoma na napravah..sj bojo še drugi povedal

Najbolje je, naj gre na cenim.se, ker tam imajo veliko informacij glede prehrane žensk. Tam ji bodo zelo dobro svetovali!

Uki, hvala za nasvet, ampak ce si dobr prebral moj post...:Sam ji bom svetoval obisk foruma cenim.se, ampak vseeno rajši še sam vprašam kaj pa vi tuki mislte!
notr tud neki o samodisciplini pise, tko da nekak je bolj za zihr, bolje dvakrat kot nikoli (vprasat za nasvet)

Titan je napisal/a: Dobro bi bilo če bi na začetku bolj kardio furala pa če bo hodila v fitnes naj dela večinoma na napravah..sj bojo še drugi povedal

Odvisno, kok suha je!
Če je še vedno presuha, potem se mora takih stvari izogibat oz. omejit, ker itak pretiravajo s tem.

Sej zato sem pa vprašal glede trenerja itd., ker bi rabla "trdo roko", kar se tega tiče.
Res pa je, da trener ni 24 ur dnevno z njo, kot je že bilo napisano, ampak vseeno...škodit ji ni more, saj po moje?!

samo, če je tvoja prijateljica z anoreksijo že hodila okrog zdravnikov za zdravljenje dotične motnje, bi bilo morda najbolje, da začne/ta tam.
zagotovo so ji svetovali kaj naj je, ji morda predpisali okvirni jedilnik, ji svetovali glede splošnega life-styla, da ne omenim psiholoških posvetovanj....
mislim, da naši zdravniki niso tako zelo neumni, da se njihovih nasvetov nebi kanilo upoštevati in zato iskati rešitve še vse povsod drugod.

anoreksija je tako, kot tudi bulimija, alkoholizem, droge in druge zasvojenosti, bolezen pri kateri si abstinent celo življenje! nikoli nisi popolnoma ozdravljen. to se je zelo pomembno zavedati!
če se punca nebo lotila problema reševati v zibelki izvora, bo neuspeh in ponoven padec v stradanje ali prenajedanje neizbežen.
vse pa se začne - v glavi! zatorej je prvo vprašanje; ali si zares želi ozdraveti? ali ima trdno voljo in prepričanje, da se upre zahrbtni bolezni in iz tega začaranega kroga izstopi kot zmagovalka?! ali je pripravljena vložiti toliko napora za svojo ozdravitev, kot ga je prej vlagala za stradanje lastnega telesa?
to so ključna vprašanja, pri katerih naj začne graditi temelje "novega" življenja.
šele potem pride na vrsto vse ostalo...

Sej ni problem, da zdravniki nebi znali ukrepati, vendar enostavno ni denarja in prostora za take bolnike, zato jih pošiljajo domov.
Je pa pr takih boleznih prvi korak, da se zaveš, da si bolan. Punca je že na polovici poti do ozdravitve, zaradi priznanja, manjka ji le še vodilo do uspešnega oz. "normalnega" stanja.