HRVATSKA
   ÖSTERREICH
   DEUTSCHLAND
   EUROPEAN UNION
   SRBIJA
   BOSNA I HERCEGOVINA
   CRNA GORA
Prazna košarica
Registracija  Prijava  
Prazna košarica
  

Vse o sladilih

Članek, ki ti bo razkril resnico o naravih in umetnih sladilih. Navajamo dejstva, ki te bodo presenetila.

Naravna in umetna sladila

Sladkost je eden izmed osnovnih okusov in pogosto nastopi po zaužitju hranil bogatih s sladkorjem. Čeprav je večina ljudi velik ljubitelj sladkega okusa ter uživanja sladkih pijač ali jedač, pa prevelik vnos sladkorja ni zdrav. Poleg tega, da je sladkor oz večina sladkih jedi in pijač energijsko zelo gosto hranilo (že v manjši porciji zaužijemo relativno veliko kalorij, za razliko od npr. solate, kjer tudi z zaužitjem večje količine ne bomo v telo vnesli veliko kalorij) ima pretiran vnos omenjenih živil tudi številne druge nezaželjene zdravstvene učinke: pogosto lahko po zaužitju večje količine sladkorjev postanemo zaspani, v nekaterih primerih (sploh, če ga zaužijemo skupaj s kofeinov, kot je to pogosto v energijskih pijačah) pa je lahko učinek ravno nasproten, pogosto uživanje sladkih pijač in hranil je tudi negativno povezano z zdravjem zob, ima negativen vpliv na holesterol (poveča vsebnost »slabega« holesterola v krvi), lahko povzroči nastanek diabetesa tipa 2 in je povod še za številne druge zdravstvene težave.


Na srečo je v prehranski industriji veliko različnih nadomestkov sladkorja, katerih primarni namen je nadomeščanje sladkega okusa, pri tem pa z njihovem uživanjem v telo ne vnašamo večje količine kalorij. Imenujejo se (umetna) sladila.

Ime nizko kalorična sladila vključuje vse snovi, ki v ustih povzročijo sladek okus, hkrati pa je njihova kalorična vrednost manjša kot pri sladkorju. Poznamo tako naravna, kot tudi umetna sladila. Nekateri ljudje jih imenujejo tudi sladkorni nadomestki. V primeru, da ne vsebujejo kalorij, jim lahko rečemo tudi nekalorična sladila. Poznamo več različnih, vsem pa je skupno to, da že v manjših količinah povzročijo sladek okus, zaradi česar so primerni kot nadomestek sladkorja v hranah in pijačah, kjer želimo, da je prisoten sladek okus. Že nekaj enot sladila bo nadomestilo sladek okus večje količine sladkorja, poleg tega pa bo imelo tako živilo tudi manjšo energijsko vrednost.

Poznamo veliko različnih sladil, ki jih delimo na umetno pridobljene ali pa naravna sladila. Med umetnimi so najbolj poznani: aspartam, acesulfam-k, saharin in sukraloza. Zaradi prepričanja ljudi, da so naravna sladila bolj zdrava kot umetna, pa je raba naravnih sladil čedalje bolj pogosta in med potrošniki bolje sprejeta. Verjetno najbolj poznano naravno sladilo je stevija, ki se v južni Ameriki uporablja že več stoletij. Za stevijo je značilno, da nima energijske vrednosti in da po zaužitju ne povzroči porasti glukoze v krvi (njen glikemični indeks je nič). Zaradi močnega sladkega okusa lahko že z zelo majhnim dodatkom v hrano ali pijačo nadomestimo večje količine sladkorja. Delno lahko med naravna sladila uvrstimo tudi sladkorne alkohole, saj so naravno prisotni v sadju in zelenjavi. Vendar pa jih v večjih količinah pridobivamo z različnimi procesi modificiranja številnih sladkorjev iz naravnih virov. Eden izmed najbolj pogostih načinov pridobivanja sladkornih alkoholov je s procesiranjem glukoze iz koruznega škroba. Na ta način nastane sladilo eritritol, med sladkorne alkohole pa uvrščamo tudi ksilitol, sorbitol in maltitol.

Mogoče je smiselno na hitro predstaviti nekaj najbolj priljubljenih in pogosto uporabljenih umetnih sladil, njihovih prednosti in pa mitov, ki so povezani z njihovim uživanjem. Tako bomo spoznali, da večina izmed njih ni noben »bav-bav«, kot se jih pogosto prikazuje v medijih.


Aspartam

Če govorimo o umetnih sladilih, sigurno ne moremo pozabiti na aspartam. Gre za sladilo, ki ga je že leta 1965 »izumil« James M. Schlatter v ZDA, medtem ko je pravzaprav želel razviti zdravilo, ki bi ljudem pomagalo pri zdravljenju želodčnih razjed. Anekdota pravi, da je med razvijanjem zdravila nekaj tekočine kapnilo na njegovo roko. Ko jo je polizal, je spoznal, da je zelo močnega sladkega okusa. Po tem, ko je bilo opravljeno več kliničnih študij in raziskav, ki so dokazovali varnost uživanja aspartama za ljudi, je FDA njegovo uporabo udobril leta 1974. Zakaj kljub temu in več desetletij dolgi rabi še vedno obstajajo številne razprave o varnosti aspartama in njegovih negativnih zdravstvenih učinkih na zdravje posameznika? Po vsej verjetnosti je razlog temu nekaj študij, ki so preučevale učinke aspartama pri miših in podganah. V teh študijah so znanstveniki opazili, da uživanje aspartama pri miših in podganah v določenih primerih povzroči nastanek različnih oblik raka. Ob pozornem branju omenjenih študij pa nam hitro postane jasno, da so bile količine aspartama, ki so povzročile nastanek rakavih tvorb zelo velike in v praktičnem smislu veliko večje, kot količine, ki jih zaužijemo ljudje. Tudi, če smo zelo veliki ljubitelji sladkih pijač ali hranil sladkanih z aspartamom, je praktično nemogoče, da bi zaužili vsaj približno takšno količino aspartama, kot pa so ga v študijah zaužile miši in podgane. Poleg tega so bile od odkritja aspartama opravljene številne druge študije na živalih, kot tudi na ljudeh ter različne analize, ki dokazujejo, da je varen za uporabo v človeški prehrani. Veliko različnih zdravstvenih organizacij je odobrilo njegovo uporabo, saj je aspartam eden izmed najbolj pogosto testiranih in raziskovanih sestavin naše prehrane. Poleg tega že zelo majhna količina aspartama povzroči zelo močen sladek okus in zato ni potrebe, da bi se ga v živilih uporabljalo v večjih količinah.


Sukraloza

Če je aspartam po vsej verjetnosti najbolj pogosto testirano umetno sladilo, pa bi za sukralozo lahko trdili, da je to sladilo, ki se v živilski industriji najbolj pogosto uporablja. Sukraloza je pravzaprav kloriran sladkor, saj se ga pridobiva iz saharoze, kjer s kemijsko modifikacijo nadomestijo 3 hidroksilne skupine (OH) s klorovimi atomi. Na enoto teže je približno 600x bolj sladka kot namizni sladkor. Odkrita je bila leta 1976, FDA pa je njeno uporabo udobrila leta 1998. Uporablja se v nekaterih napitkih, sladoledih in ostalih zamrznjenih sladicah, žvečilnih gumijih, pekovskih izdelkih in številnih drugih živilih. Njena glavna prednost v primerjavi z večino drugih umetnih sladil, je to, da je toplotno stabilna. To pomeni, da ob toplotni obdelavi živila sukraloza ne razpade in ohrani sladek okus. Tako kot aspartam je tudi sukraloza varna za uporabo v človeki prehrani, zaradi izredno močnega sladkega okusa pa bo že manjša količina poskrbela za želeno sladkost živila. Pri prebavi se bo le približno 15% sukraloze absorbiralo v telesu, ostanek pa se bo v nespremenjeni obliki izločil.


Acesulfam-K

Ne moremo pisati o umetnih sladilih, ne da bi omenili acesulfam-K. Njegova sladkost je po moči približno podobna aspartamu in je 200x bolj sladek od navadnega sladkorja (saharoze). Njegov problem je, ker pogosto povzroči grenek pookus, ki je še posebaj opazen, kadar se ga uporablja v večjih koncentracijah. Zaradi te lastnosti se ga v živilih običajno kombinira z ostalimi umetnimi sladili (najpogosteje z aspartamom in sukralozo). S kombiniranjem različnih umetnih sladil nastane mešanica, ki je po okusu najbolj podobna saharozi. Za razliko od aspartama, je acesulfam-K toplotno stabilen, poleg tega pa je stabilen tudi med obdelavo v rahlo kislem ali bazičnem pH-ju. Te lastnosti so razlog, da je primeren za uporabo kot sladilo v pekovskih izdelkih ali pa izdelkih, za katere je pomembno, da imajo daljši rok trajanja. Človeško telo ga ne prebavi, kar pomeni, da nima kalorične vrednosti. Kadar se ga dodaja pri izdelavi gaziranih pijač, se ga skoraj vedno uporablja v kombinaciji s kakšnim drugim sladilom. Pogosto je prisoten tudi v beljakovinskih pripravkih in v farmacevtskih izdelkih, saj ima zaradi močnega okusa veliko sposobnost za zamaskiranje neprijetnega okusa aktivnih sestavin tekočih zdravil ali pa zdravil, ki jih je potrebno žvečiti.


Stevia in Eritritol

Kot smo že spoznali, je za potrošnika, ki se zaradi takih ali drugačnih razlogov želi izogibati uživanju umetnih sladih, na izbiro kar nekaj alternativ. Bodisi je to naravno sladilo, kot je npr. stevija ali pa sladilo, ki je pridobljeno iz naravnih sestavin. Omenili smo eritritol. Za razliko od nekaterih umetnih sladil ima eritritol prijeten okus in ne povzroča nezaželjenega pookusa. Nastane pri fermentaciji glukoze iz koruznega škroba in ima približno 70% sladkosti navadnega sladkorja ter je praktično brez kalorij.

Čeprav umetna sladila zaradi velike sladkosti uspešno nadomestijo sladkor že v manjših količinah, to ni zaželjeno v živilih, kjer odigra sladkor tudi strukturno vlogo. Eritritol je tako po okusu, kot tudi po stopnji sladkosti od vseh sladil še najboljši približek navadnemu sladkorju. Lahko predstavlja izvrstno alternativo sladkorja v različnih živil, pogosto pa se ga uporablja pri izdelavi smoothiejev, proteinskih napitkov in zdravih sladic. Za nekatere ostale sladkorne alkohole je značilno, da lahko v višjih koncentracijah povzročijo prebavne težave, medtem ko eritritol običajno ne povzroča prebavnih težav. Velika večina se ga namreč absorbira iz krvnega obtoka in v nespremenjeni obliki izloči z urinom, tako da le manjša količina eritritola pride do debelega črevesja.

100% eritritol se nahaja v THE Naural Sweetener


Pretirano uživanje sladkorja ima številne negativne učinke na naše zdravje. Med njimi so najbolj pogosti debelost, povišan holesterol, povečano tveganje za pojav diabetesa tipa 2 ter negativno vpliva na zdravje zob. Na srečo obstaja veliko različnih sladil, katera lahko delimo na umetna in naravna, in ki zaradi sladkega okusa predstavljajo ustrezno alternativo sladkorju v številnih živilih. Med umetnimi sladili so najbolj poznani aspartam, acesulfam-K in sukraloza. Imajo izredno močan sladek okus in že v manjših količinah nadomestijo sladkost, za katero bi drugače potrebovali večje količine sladkorja. S tem zmanjšamo kalorično vrednost živila, a kljub temu ohranimo sladkost. Na njih so bile opravljene številne študije, ki so prikazale, da so omenjena sladila varna in primerna za uživanje v človeški prehrani. Ker pa kljub temu pri številnih ljudeh obstaja težnja po uporabi naravnih sladil, poznamo na srečo več različnih. V živilski industriji med naravnimi sladili lahko zasledimo stevijo ali pa različne sladkorne alkohole: ksilitol, eritritol, sorbitol in maltitol. Naravno so prisotni v sadju in zelenjavi, v večjih količinah pa jih lahko pridobivamo iz naravnih virov. Po okusu in sladkosti je navadnemu sladkorju najboljši približek eritritol, ki se ga pridobiva s fermentacijo sladkorja iz koruznega škroba. Je prijetnega okusa in zaradi podobnje stopnje sladkosti, kot jo ima sladkor, primeren za uporabo pri izdelkih, kjer ima sladkor tudi strukturno vlogo. Ker praktično ne vsebuje kalorij se ga pogosto uporablja pri izdelavi smoothiejev, proteinskih napitkov in zdravih sladic.


Pri prehrani in počitku si lahko za hitrejši napredek pomagamo s pravo izbiro prehranskih dopolnil, katere najdete v THE Nutrition spletni trgovini.

Za nasvet lahko vprašate na našem strokovnem THE Forumu, kjer vam bo do hitrega in učinkovitega napredka pomagala naša "trenerska ekipa THE Team".

Lahko pa se odpravite do enega od THE Nutrition prodajnih mest po Sloveniji, kjer vam bo strokovno izobraženi prodajalec svetoval v živo.

Bodi najboljŠi, Be THE Best

Andrej Zupančič

Član strokovnega THE Team-a 

Copyright 2010-2024 THE Nutrition | Pogoji poslovanja | Pravilnik THE o zasebnosti in varovanju osebnih podatkov