HRVATSKA
   ÖSTERREICH
   DEUTSCHLAND
   EUROPEAN UNION
   SRBIJA
   BOSNA I HERCEGOVINA
   CRNA GORA
Prazna košarica
Registracija  Prijava  
Prazna košarica
  

Najpogostejše fitnes poškodbe in kako jih zdravimo

Ne glede na to, ali ste že zares izkušen strokovnjak ali šele popolnega telesa željan začetnik najbrž veste, da lahko fitnes prinese tudi manj prijetne dogodke. Govorimo o fitnes poškodbah, ki so žal del športnega življenja. Preberite katere so najpogostejše fitnes poškodbe in kako jih zdravimo.

Fitnes velikokrat ne prizanaša pri poškodbah

Bistveno je, da se v življenju redno gibate in ste zmerno aktivni in s tem ohranjate svoje zdravje in vitalnost. Mnogokrat pa delate stvari po svoje, pretiravate, si želite na hitro povrniti formo ter tako določene gibalne vzorce ne izvajate pravilno. Veste katere fitnes poškodbe vse se vam lahko pojavijo zaradi površnega izvajanja vaj ali druge lahkomiselnosti?


6 najpogostejših fitnes poškodb in kako jih zdravimo

Poškodbe mišic so največkrat razlog za prekinitev z aktivnostjo. Tovrstne poškodbe so lahko različne, od natega, natrganja, pa vse do pretrganja mišic, vnetja tetiv, poškodb kolena, rame, komolca, zapestja, nenazadnje tudi ledvene hrbtenice. Najpogosteje fitnes poškodbe nastanejo zaradi različnih močnih, sunkovitih in nekoordiniranih gibov.


Nateg hamstringov

Nateg hamstringov je ena izmed pogostejših poškodb, ki se pojavijo v telovadnicah s trenažerji in prostimi utežmi. Vzrok za nastanek takšne fitnes poškodbe je povezan s trenutkom maksimalnega ekscentričnega krčenja, torej je to trenutek, ko se mišica sočasno podaljšuje a hkrati kontrahira.

Včasih se vam mogoče zdi, da je poškodba nastala nenadoma, vendar obstaja pred nastankom poškodbe in samim trenutkom poškodovanja cel niz dejavnikov, ki so med seboj povezani. Tu mislimo tudi na anatomsko strukturo zadnjih stegenskih mišic, pomanjkljivo segrevanje pred aktivnostjo, slaba moč mišic trupa in oslabljena drža, utrujenost, neravnovesje med mišicami stegna, slabo zdravljena predhodna poškodba, ipd.


Nateg, natrganje, pretrganje

Kadar govorimo o nategu (lat. distensio), mislimo na blago spremembo, kjer je le presežena meja elastičnosti mišice in ne njena anatomska struktura. Takšna poškodba navadno ne pušča trajnih posledic, če se hitro in pravilno zdravi. Le kratkoročno bo mišica oslabljena in mišični tonus bo zmanjšan.

Govoreči o natrganju (lat. laceration), mišična vlakna se v določenem številu poškodujejo. Pri tem občutite nenadno bolečino in skušate poškodbo obvarovati z značinim skrajšanjem mišice ali “nošenjem” poškodovane okončine. Značilna je tudi lokalna krvavitev s pojavom hematoma.

Najhujša oblika pa je pretrganje mišice (lat. ruptura), ki je lahko delna ali popolna. Pride do nenadnega občutka bolečine in takojšnjo krvavitev s pojavom hematoma.

Onemogočena je funkcija okončine (npr. šprinter kar naenkrat pade) ter prav tako opazite deformacijo mišice, ki se na izvoru ali pripenjališču mišice stisne v trdo gmoto, drugje pa je opazna le vdolbina. Bolečina na tem mestu navadno po pretrganju preneha.

Značilna za mišičnjake v fitnesu je tudi podobna poškodba, imenovana avulzija, kjer mišico odtrga z delčkom kosti vred, zaradi prevelike mišične (neprožne) mase in hkratnemu prehitremu gibu v smeri iztezanja. V tem primeru je za popolno okrevanje potreben kirurški poseg.


Zdravljenje natega zadnjih stegenskih mišic

Glede na to, da gre pri nategu le za minimalno izgubo moči in omejeno gibljivost, je tudi okrevanje nekoliko krajše. Ker zdravite lezijo mišice, se fizioterapevt drži načela akutne obravnave z metodo prečne frikcije in uporabo specialnih aparatur za maksimalno hitro okrevanje po poškodbi. Fizioterapevt stremi k ponovni, čim večji drsnosti mehkega tkiva in vzpostavitvi funkcije, katera se pri tovrstni poškodbi povrne približno v 2 do 4 tednih.

Po potrebi tudi obravnava druge možne povzročitelje poškodbe, kot so krepitev sosednjih mišic, edukacija pravilnega segrevanja in drže…

Ali veste, kdaj se v teoriji lahko postopoma in počasi vrnete k športnim aktivnostim? Odgovor se glasi, ko je poškodba pozdravljena skoraj v celoti oziroma, ko lahko človek reče, da mu manjka do popolnega stanja le še kakšnih 10%.


Bolečina v ledvenem predelu

Tu predvsem mislimo na mišico quadratus lumborum. To je tista neprijetna bolečina na eni ali drugi strani ledvene hrbtenice, ko že vsi mislite, da vam bolečino povzročajo ledvice.

Prav velike obremenitve na hrbtenico (“deadlift” in “squats”) privedejo do zakrčenja mišic, ki želijo zaščititi hrbtenico pred morebitnimi poškodbami. Od tod tudi bolečina v tem predelu.


Zdravljenje preobremenitve ledvenih stabilizatorjev

Tu vam lahko tudi maser nekoliko pomaga. Vendar se ne odločite za klasično masažo, kjer vas božajo in vam umirjajo prenapete živčke, temveč izberite terapevtsko različico. Ta je močnejša, osredotoči se na boleče in problematične predele telesa.

Vsekakor pa obisk zdravnika ali fizioterapevta ne bo odveč. Ključno je, da čimprej pridete do ustreznih terapij, ki zajemajo tudi podporo z aparaturami in manualnimi tehnikami ter brezskrbno nadaljujete s treningi. V svoj dnevni ritual pa ne pozabite vključiti tudi raztezanja mišic, da preprečite ponovno bolečinsko stanje.


Tendinitis dolge glave biceps brachii

Ponavljajoči gibi in neprestano obremenjevanje mišice lahko privede do vnetja tetive dolge glave bicepsa v glenohumeralnem sklepu ali strokovno do tendinitisa bicepsa. Niso pa krivi le ponavljajoči gibi, ampak lahko do vnetja tetive bicepsa na roki vodijo tudi dejavniki. Mednje sodijo impingement sindrom, poškodbe labruma, travmatski artritis, druge bolezni, ki lahko povzročijo vnetno stanje v ramenskem sklepu.


Teniški komolec

Preobremenitev ekstenzorjev zapestja povzroči bolečino v komolcu, natančneje vnetje narastišča tetiv na kost v predelu komolca. Najprej je potrebno preveriti, kateri predel povzroča največ težav.

Ali gre zares za periostalni predel ali izključno samo za tetivo ter šele nato ustrezno zdravimo. Če ne takoj ukrepate, lahko že manjša poškodba privede do vnetja sklepne ovojnice in tako do nezmožnosti gibanja.

V nekaterih primerih je potrebna celo infiltracija lokalnega anestetika - triamcinolona.


Zdravljenje tendinitisa

Zdravnik ali fizioterapevt bo zagotovo s kliničnimi testi potrdil prisotno vnetje, saj se velikokrat odebeljena tetiva začuti, prav tako pa je tetiva občutljiva na palpacijo in mišično kontrakcijo. Sicer pa tisti, ki čuti bolečino, bo še kako hitro poskočil ob pritisku na poškodovano mesto. Najboljša možna terapija je kombinacija protibolečinske terapije, kot so ultrazvok, Tecar terapija, laser ter ročna prečna frikcija. Sočasno sproščanje trebuha mišice je v vsakem primeru potrebno, saj le tako hitreje povrnemo ud v optimalno stanje.


Poškodbe rotatorne manšete

Večina udejstvovanj v športu in hkrati tudi vsakdanjih aktivnosti potencialno preobremeni ramenski sklep in obkrožujoče strukture. Med vsemi športnimi aktivnostmi so tiste, pri katerih se ponavljajoče izvaja gibe nad glavo in za glavo, najbolj obremenjujoče za ramenski sklep.

Pri tem sprednji del sklepne ovojnice (kapsule) postane ohlapen, hrustanec in vezi postanejo potencialni kandidati za poškodbe, dolgoročno postane sklep nestabilen.

Kaj je vzrok za pojav poškodb rotatorne manšete? Možnih dejavnikov je več, od zmanjšanja elastičnosti mišično-tetivne enote do slabe mehanike gibanja lopatice, neravnovesja moči mišic rotatorne manšete, ohlapnost sprednjega dela sklepne ovojnice, ipd.


Zdravljenje težav rotatorne manšete

Najprej morate ugotoviti oziroma prepoznati vzrok bolečine. Morda gre za utesnitveni sindrom, morda za delno rupturo kakšne mišice ali karkoli od že zgoraj naštetega ter temu prilagoditi terapijo. Vsaki izmed zgoraj naštetih diagnoz je skupna ena terapija - kinezioterapija ali terapija izvajanja pravilnih vaj za ramenski sklep. Stremi se k zmanjšanju bolečine in povečanju obsega gibljivosti v ramenskem sklepu.


Poškodbe meniskusa

Poškodbo meniskusa lahko povzroči prevelika zunanja sila, nekoordinirani gibi ali pa le poškodba, ki spremlja kompleksnejše poškodbe kolena. V fitnesu so pogosto krivci za poškodbo meniskusa nepravilno izvedeni počepi. Le-ti so lahko prenizki ali pa koleno med izvedbo sega krepko preko prstov na nogi.

Najpogosteje se meniskus poškoduje ob gibu fiksiranega stopala in hkratni notranji ali zunanji rotaciji ter hkratnem iztegovanju kolena. Lahko pa gre tudi za spontan začetek težav z meniskusom, za katere je običajno vzrok artritis kolena.


Zdravljenje poškodb meniskusa

Skoraj vedno je pri poškodbah meniskusa potreben operativni poseg. Lahko se sicer uporabi različne tehnike mobilizacije kolenskega sklepa, kjer fizioterapevt skuša odpraviti prosto telo, ki draži sklepno ovojnico, vendar ta ni nujno uspešna.

Sicer pa zahteva koleno po artroskopskem posegu takojšnjo obravnavo in pozornost. Izometrične vaje, vaje za gibljivost, propriocepcija, protibolečinska aparaturna terapija ter vodena postopna edukacija s strani fizioterapevta bodo ključnega pomena.


Zaključek

Fitnes poškodbe žal spadajo v vsakdan fitneserjev in fizioterapevtov. Obstaja nasvet: “ Bolje preventiva kot kurativa.”

Saj veste, da lahko poškodbe v veliki meri preprečite, če upoštevate predpisan postopek vključevanja v trenažni proces. Ne pozabite na zadostno hidracijo, obvezno segrevanje, edukacijo s strani strokovnjaka o pravilnem izvajanju vaj, primerno raztezanje po koncu vadbe, ipd.

Sicer pa si človek, ki je utrpel fitnes poškodbo, želi čim prej vrniti k aktivnosti in ohranjati formo. To je večkrat lahko past, saj se lahko zaradi skrajšanja časa zdravljenja, naredi ključna napaka v rehabilitacijskem procesu, ki lahko posledično vodi v ponovitev poškodbe.

Upoštevajte navodila zdravnika ali fizioterapevta ter se držite časovnih smernic v procesu rehabilitacije. 


Avtroica članka:

Ajda Kolmančič, dipl.fiziot. 

Fizioterapijo želim približati širši množici ljudi ter jih spodbuditi k zdravemu in vitalnemu načinu življenja.

Copyright 2010-2024 THE Nutrition | Pogoji poslovanja | Pravilnik THE o zasebnosti in varovanju osebnih podatkov