HIPERPLAZIJA SKELETNIH MIŠIC
Hiperplazija je definirana kot povečanje organa zaradi povečanja števila celic v tem organu, zato bi povečanje skeletnih mišic na račun hiperplazije pomenila povečanje števila mišičnih vlaken teh mišic.
Medtem, ko je hipertrofija mišičnih vlaken priznana in dobro dokazana, so si mnenja o obstoju delitev mišičnih vlaken pri človeku nasprotujoča. Študije na to temo so bile izvedene v glavnem na živalih, rezultati pa so se precej razlikovali.
Študija, ki je bila izvedena na mačkah, je pokazala hiperplazijo kot rezultat vadbe s težkimi bremeni – mačke so morale premikati uteži privezane na njihove tačke, da so prišle do hrane. V nasprotju so študije na podganah, miših in kokoših pokazale, da je obremenitev vodila izključno v mišično hipertrofijo, medtem ko je število mišičnih vlaken ostalo enako. Razlika v rezultatih študij bi lahko bila posledica uporabe različnih velikosti bremen, saj so bile mačke prisiljene premikati težja bremena ter manj ponovitev, medtem ko so pri drugih študijah uporabljali lažja bremena.
Število raziskav o hiperplaziji vlaken pri ljudeh je zelo malo. Ena od teh je bila izvedena na plavalcih, rezultati pa so pokazali, da je ostala velikost mišičnih vlaken nespremenjena, kljub precej večji površini ramenskih mišic.
Zagovorniki hiperplazije mišic pri ljudeh so mnenja, da lahko pride do tega na dva načina:
1. Kot delitev obstoječih mišičnih vlaken
2. Kot posledica aktivacije satelitskih celic, ki obdajo vlakna ter se nato same preobrazijo v vlakna.
Strokovnjaki na tem področju so v glavnem mnenja, da število mišičnih vlaken ostane od rojstva nespremenjeno, zato je potencialna maksimalna mišična rast odvisna od genetskih dejavnikov. Kakorkoli ena izmed študij, ki je 12 tednov proučevala spremembe pri rekreativnih fitneserjih, ki so izvajali intenzivnejšo vadbo, je pri nekaterih posameznikih pokazala povečano število vlaken v mišici biceps brachii. Sklepamo lahko, da, če je hiperplazija pri ljudeh možna, potem to velja le za redke posameznike.
AVTOR: Matej Vučko
VIRI:
Herbert, A. (1986). deVries. Physiology of Exercise for Physical Education and Athletics.Wm. C. Brown Publishers Dubuque, Iowa.
Krawitz, L., M.S., Kwon, Y., in Ph. D., Pridobljeno iz http://www.unm.edu/~lkravitz/Article%20folder/musclesgrowLK.html
TEACHPE, Pridobljeno 25.1.2010, iz http://www.teachpe.com/anatomy/structure_skeletal_muscle.php
Vidmar, G. (2003). Pridobljeno 26.1.2010, iz http://maxximum-portal.com/clanek/gibalni-sistem-misice.html
Vidmar, G. (2008), Pridobljeno 25.1.2010 iz http://www.cenim.se/263-a.html
Wikipedia, Pridobljeno 25.1.2010, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Lysosome
|
